IZBIRNI PREDMETI

V zvezi z organizacijo izbirnih predmetov vas želimo posebej opozoriti, da učencem lahko ponudimo le tiste izbirne predmete, ki so bili sprejeti na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje in da upoštevamo dejanski naziv izbirnega predmeta in dolžino trajanja posameznega predmeta.

NEMŠČINA: NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET (od 4. do 9. razreda)   <N2N>     (2 uri)     SIMONA FUNTEK

Za nemščino kot neobvezni izbirni predmet se lahko odločijo vsi učenci druge in tretje triade. Pouk neobveznega izbirnega predmeta poteka v vseh razredih po dve uri. Učenci so tudi ocenjeni.
Pri pouku drugega tujega jezika učenci razvijajo občutljivost za drugačnost jezikov in kultur. Odkrivajo se dobra učenčeva področja, ne išče se napak in neznanja, kar prispeva k uspešnejšemu premagovanju težav in k oblikovanju učenčeve pozitivne samopodobe in nadaljnjemu zanimanju za učenje jezikov. Pouk poteka tako, da se vsebine in metode navezujejo na usvojena znanja materinščine in prvega tujega jezika.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je pristop k učenju celosten, s pomočjo poslušanja učitelja, zvočnih posnetkov, glasbe, slik, videoposnetkov in gibanja. Tak pristop spodbuja učenčev kognitivni, socialni in psihomotorični razvoj. Pouk se izvaja v sproščenem vzdušju, pogosto z metodo igre, z igro vlog, s sodobnimi mediji in drugimi oblikami dela, ki vzpodbudno vplivajo na usvajanje jezika. Poslušanje, spraševanje, odgovarjanje, dopolnjevanje so dejavnosti, ki jih učenci opravijo z govorom, s petjem, z gibanjem ali likovnim izražanjem. V ospredju so dejavnosti poslušanja, govorjenja, sporazumevanja, nekoliko manj pa branja in pisanja. Učenec se je zmožen sporazumevati o temah, ki jih pozna, in se jih je učil, zmožen je napisati preprosto besedilo na podlagi vzorca ali kratek opis ali opombo ob sliki. V učenčevih izdelkih so pogoste pravopisne napake in druge jezikovne napake, ki se jih delno dopušča, saj je pomembno, da je dosežen sporočilno namen.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci sprejemajo in tvorijo nekoliko daljša in zahtevnejša besedila v tujem jeziku. Ko gre za nadaljevalno učenje, je posebno pomembno, da učenci ohranijo motivacijo za učenje drugega tujega jezika. Precej časa je namenjenega projektnemu delu s podporo informacijske in komunikacijske tehnologije, ustvarjalnim dejavnostim ali manjšim zaključenim nalogam s končnim izdelkom. Z različnimi metodami in ustreznimi tehnikam poučevanja se pri učencih spodbuja razumevanje različnih besedil, odziv nanje in prevzemanje sporazumevalnih vlog.

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET ANGLEŠČINA    <N1A>     (2 uri)      MAJA BRINOVŠEK

Učenci pričenjajo z učenjem tujega jezika angleščine kot obveznega predmeta v 2. razredu, v 1.razredu pa se pouk angleščine izvaja kot neobvezni izbirni predmet. Prednost učenja tujega jezika v prvem razredu je poleg daljše izpostavljenosti jeziku tudi strpnejši odnos do drugačnosti. Zgodnejši začetek učenja tujega jezika tudi pozitivno vpliva na otrokov spoznavni razvoj.
Raziskave podpirajo uvajanje tujih jezikov v čim zgodnejše otroštvo, kajti vrtec in osnovna šola dajeta temelj vsem področjem učenja, ki jih določena skupnost prepoznava kot pomembne. Kakovostno učenje/poučevanje tujih jezikov v zgodnjem obdobju temelji na razvojnih lastnostih otrok, kot so npr. radovednost, želja po učenju, potreba po sporazumevanju, pripravljenost in sposobnost posnemanja ter sposobnost izgovarjanja novih in neznanih glasov. Namen učenje/poučevanja tujega jezika v prvem razredu je senzibilizacija za tuji jezik, ki hkrati spodbuja pozitiven odnos do tujih jezikov in daje učencu možnost celostnega učenja. Poučevanje in učenje tujih jezikov v prvem razredu poteka v vzpodbudnem in varnem učnem okolju, temelji na personalizaciji in diferenciaciji pouka ter spremljanju in spodbujanju napredka posameznega učenca.

IZBRANI ŠPORT – NOGOMET    <IŠP>     (1 ura)     RAJKO RUDNIK

Namen enoletnega predmeta izbrani šport je poglabljanje vsebin določenega športa. Namenjen je vsem učencem, ne le tistim, ki se z izbranim športom ukvarjajo že pri interesnih dejavnostih v šoli ali zunaj nje. šola ponudi enega od športov osnovnega programa> atletiko, gimnastiko z ritmično izraznostjo, ples, košarko, odbojko, rokomet, nogomet ali plavanje.

ŠPORT ZA SPROSTITEV   <ŠZS>  ŠPORT ZA ZDRAVJE  <ŠZZ>   (1 ura)     RAJKO RUDNIK

Namen enoletnih predmetov šport za zdravje in šport za sprostitev je spoznavanje novih športov, ki jih v obveznem šolskem programu ni mogoče izvajati, so pa z vidika športno-rekreativnih učinkov pomembni za kakovostno preživljanje prostega časa v vseh življenjskih obdobjih. Vsebine in izpeljava izbirnih predmetov omogočajo spoznavanje različnih vplivov gibalnih dejavnosti na zdravje, razumevanje pomena telesne in duševne sprostitve, nadomeščanje negativnih učinkov sodobnega življenja ter pridobivanje znanj, ki učencem omogočajo, da si v prostem času izberejo sebi primerne športne vsebine in obremenitve.

UREJANJE BESEDIL    <UBE>    (1 ura)     ALENKA KOS

Računalništvo je triletni naravoslovno-tehnični izbirni predmet, pri katerem se spoznavanje in razumevanje osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z metodami neposrednega dela z računalniki, kar odpira učencem in učenkam možnost, da pridobijo tista temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in vsakdanjem življenju. Učenci in učenke lahko izberejo predmet v tretji triadi, to je v 7., 8. in/ali 9. razredu. V prvem letu izvajanja predmeta (ko učenec ali učenka prvič izbere predmet računalništvo-urejanje besedil) pridobijo učenci in učenke osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika, v naslednjih letih pa se ta znanja spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo.

LIKOVNO SNOVANJE I <LSIII>    (1 ura)    NIKA PETEK

Izbirni predmet obiskujejo učenci osmega razreda. LIKOVNO SNOVANJE dopolnjuje vsebine iz rednega predmeta likovne umetnosti. Poudarek predmeta je na spoznavanju, odkrivanju in razvijanju učenčeve ustvarjalnosti. Vsebine predmeta so po posameznih likovnih področjih zasnovane na temeljnih likovnih pojmih, ki jih učenec usvaja in nadgrajuje. Učenci bodo spoznali različne likovne tehnike, likovna dela umetnikov ter poklice, pri katerih je potrebno znanje likovnega jezika in s tem razvijali kreativno mišljenje.

POSKUSI V KEMIJI  <POK>    (1 ura)    MAJDA NERAT

Poskusi v kemiji je izbirni predmet, ki se izvaja v 8. razredu. Poteka skozi celo šolsko leto, po eno uro na teden. Na naši šoli ga letos obiskuje 19 učencev. Učenci bodo že pridobljeno znanje kemije razširili in poglobili ter spoznali kemijo kot eno izmed temeljnih naravoslovnih ved. Učenci bodo spoznavali metode varnega eksperimentalnega dela v kemiji, razvijali eksperimentalne spretnosti in sposobnosti opazovanja, opisovanja pojavov, zbirali podatke, beležili rezultate in opažanja. Preko vsega naštetega pa bodo spoznali povezanost kemije z vsakdanjim življenjem. Predmet poskusi v kemiji pomeni nadgradnjo naravoslovnega znanja, ki ga učenci pridobijo v osnovni šoli.

RETORIKA <RET>    (1 ura)    KARMEN OSET ŽIBRET

Retorika je izbirni predmet v 9. razredu. Je enoletni predmet, pri katerem učenci spoznajo veščino govorništva, tehnike in načine prepričevanja in argumentiranja, se seznanijo z različnimi oblikami prepričevanja in kako tvoriti (strukturirati) prepričevalni govor oziroma govorni nastop. Učenci se učijo samostojnega in kritičnega izražanja svojih stališč in spoštljivega odnosa do sogovorca. Poleg ustaljenih oblik in metod dela se bomo pri pouku retorike učili posameznih veščin s sodelovalnim učenjem, igro vlog, pripravili debato …

GLEDALIŠKI KLUB <GK> (1 ura) KARMEN OSET ŽIBRET

Oder. Prostor, ki odpira vrata brezmejni ustvarjalnosti.
Prostor, kjer se lahko sprostiš in kjer si lahko vsakdo in kdorkoli.
Prostor, kjer si lahko tudi preprosto TI!

Gledališki klub je enoletni izbirni predmet, ki zajema spoznavanje in ustvarjanje gledališča, igre, dramskih besedil in čisto nove, avtorske predstave, kjer učenci sodelujejo v vseh fazah – od idejne zasnove, do priprave scene in kostumov ter končno tudi uprizoritve razredne predstave. Pri gledališkem klubu se bomo ustvarjalno učili na več področjih:
  • igra (mimika, improvizacija, branje po vlogah, tehnike branja, interpretativno branje …),
  • dramaturgija (oblikovanje dramskih besedil in preoblikovanje zgodb v dramsko besedilo),
  • gledališče (spoznavanje zgodovine gledališča, gledališča kot prostora, poklicev …),
  • naša predstava – od ideje do uprizoritve (idejna zasnova, ustvarjanje besedila, kostumografija, scenografija, režija, uprizoritev).
(Skupno 521 obiskov, današnjih obiskov 1)